O Dornava, ti prelepa skušnjava

Poročilo

»O Dornava, ti prelepa skušnjava«

Zdravo,

V petek smo se Oldiči odpravili v tihožitje občine Dornava pred ali med »Fašenkom«. Ker smo ravno bili tam nekje, smo vmes imeli plan odigrat malo basketa v zaostali tekmi proti ekipi Dornave. Šef lige pravi, da smo oldiči domačini na njihovem terenu. Tak je protokol pri prestavljanju in kaj češ…s šefom se ne krega. Pozabil sem pa, da to prinaša tudi pisanje poročila. Zato premiera. Pisanje poročila iz tekme v Dornavi. Torej…

Bil je lep večer, poln vonja po krofih in alkoholu v ptujskem okolišu. Cesta zavije desno in hitro levo na parkirišče prekrasne športne dvorane v Dornavi. Objekt je najbrž v posebnem programu Unesca označen kot enkraten primer dvorane, kjer je košarka veliko veliko več, kot samo izziv igri sami. V zadnjih 10 letih, ko sem aktivno obiskoval to dvorano ob gostovanjih, je število regularnih kljukic ali tako imenovanih obešalnikov enako. Eden. Ostali obešajo ali puščajo na tleh. Nekaj posebnega, vam rečem. Odlična in moderna razsvetljava postreže s testom odličnega parketa, kjer smo Oldiči bili vedno uspešni. Ni hec. Odkar obstaja KK Adecco v kakršnikoli obliki, še nas Dornava ni premagala. Zakaj bi bilo tokrat drugače. Rivalstvo in napovedi so pa vedno enake. Mi bomo to, če vi ne bose to. Pa pazimo na to in tisto, pa kje je zapisničar? Pa vaš bi moral bit, pa ga ni. Pa pol najdemo mi našega Šketo, ki pa je bil brez očal. In je šef lige odločil svojo minutažo žrtvovati v svojem svetem olimpijskem hramu za semafor, Šketa pa je »pomagal«. Izkazalo se je, da je s svojim glasnim komentiranjem čisto vse na igrišču plus že prisotnim čistilkam v sosednjih prostorih pravočasno oznanjal bonuse, število osebnih, pa ono »reči jim, da majo še mali faul«. Deda se je slišalo do bližnjega lokala in mi na klopeh nismo rekli nič. Smo se pa smejali na puno! Tak. Lepa dvorana. Ko se sprehajaš, vidiš veliko pustnega utripa. Luštno. Papirnati kurenti in tipična pustna okrasitev. Tega v Mbju ni. Ni za videt vsaj. Škoda. V Dornavi imajo vse, kar človek dejansko potrebuje za odlično rekreacijo. Predvsem pa vsi dajejo občutek, da to kar delajo, delajo z veseljem in ker je pač fajn. Njihova športna dvorana je objekt, ki je v ligi PARKL kult in kdor se ni tam preizkusil, ne ve, kaj je kompletirati nastopanje na igriščih Parkla. Med debitanti tokrat, je bil kapetan Oldstars ekipe, Grega Mirt. Zanimiva mimika kapetana. Človek potrebuje kako minuto, da se navadi na tihožitje toplega dornavskega doma. Obstaja nekaj legendarnih anekdot. Oldiči smo v tej dvorani odnesli trofejo sedaj že legendarnega »Lukarskega« turnirja (beri z kljukicami nad u). Prav tako smo doživljali čudovite team buildinge, kjer smo trenirali spanje stoje, premikali meje (oz bolj obzidja) zgodovine dornavskega gradu. Tudi v prtljažniku smo se v teh letih vozili iz Dornave, za grickanje v bližnjem lokalu pa smo dobili ocvirke. Legendarni sodnik Gselman je na poti mimo trenerja Oldičev ponujal svojo piščalko za sojenje in tudi manever pri nesojenih prestopih Dornavi nikoli ni ravno uspeval. Zeleno je pač grdo. Treba se je navadit na to ?. Lahko bi pisali romane o naši tradiciji, ki se je začela vse prej kot prijateljsko. Že ob vstopu Adecca v ligo Parkl, je njihova ekipa bila nek velik hejter ekipe Adecco. Mi pa resnično nismo imeli blage veze, kaj so to neki tipi. Njihov predstavnik nižje rasti, malo kilogramov in v tistem času najbrž velik fan Gibonnija, je bil še posebej specializiran v tem hejtanju. Zakaj fan Gibota? Ker ga s tipično kapo nisi mogel zgrešiti na nobeni tribuni. Še posebej pa ne (tudi brez kape) na forumih, ki so včasih krasili ligo Parkl in kjer je šlo na nož. Adeccovci smo v prvi sezoni nastopanja v drugi ligi v play offu v ¼ finalu naleteli na prvega iz nasprotne skupine. Kdo je bil to? Valda. Dornava. To je bila tekma, ki se je začela s pozdravom Gibonnijevega fana iz tribune v takratni (še eni kultni) dvorani v Framu. Bili smo sramota za ligo itd. Trash talk ali resnica? Vsega po malem po mnenju tega možakarja. Zanimivo, zakaj je ravno ta tako glasen? Na igrišču ga ni nikjer in nikoli. Tam so bili neki drugi. Taki težki tipi. Eden je bil specialist za ščipanje riti in snajperov npr. Nekaj ostalih je tudi bilo malo preveč »motiviranih« in takrat, točno takrat se je začela zgodovina KK Adecco. Zakaj? Ker so nas izzvali po moško in svoje smo z njimi opravili kar na igrišču. Prepričljivo. Na povratni tekmi v Dornavi, smo torej prvič spoznali čudovit objekt. In ker nas starih rutiniranih ŽKKjevcev ni zmotilo nič, smo takrat dosegli zanimiv rezultat. Neodločeno je bilo. In možakar, tokrat brez kape, je stisnil roko in še naprej grdo gledal. Naš takratni PR za posebne zadeve Matej Krašovec se je odločil, da tipa malo povpraša o njegovi težavi z Adeccom in sčasoma smo rešili te zadeve. Naj povem danes, da mi je eden dražjih ljudi, kar sem jih spoznal skozi delo v ligi in človek zanimivih znanj in zabave. Seveda govorim o Stanislavu Ciglarju, ober personi naše lige. Stan, pač smo začeli tako. In zanimivo smo se imeli, priznaš? In v petek v Dornavi spet ta čas, ki ga je premalo. Čas o tem, da uživamo v našem hobiju.

Naj povem, da so igralci Old Stars visoko premagali Dornavo. Čeprav brez centrov, so Oldiči razleteli svoje znanje po igrišču. Majkl je naredil svoj season high. Prav on je zgledal kot Rambo pod košema. Čakaj, ja, Oldiči smo bili domači, čeprav je Stan na semaforu (verjetno iz navade) naredil drugače. Zeleni so izzivali in se ostro postavili v ¼. Dobra tekma in ko so nekateri Oldiči na prvem gostovanju v legendarni dvorani končno doumeli, kje in katere črte, pa da je ožje itd. se je oldič motor segrel in ostalo je bila tekma, ki je potekala enosmerno. Sodnika Kereži in Močnik sta bila enotna pri mnenju gostujočega GM in domačega vodje in sicer..ajde to je to in gremo k Žiheru na pizzo. Tako je tudi bilo. Oldiči smo seveda zapustili lokal ZA domačo ekipo, kot se za oldiče spodobi. Nekaj slik najdete na Instagramu od Adeccovcev.

Odpeljal sem se v mislih o tem, kaj naj napišem ob tem poročilu. Fašenk in dobro košarkarsko druženje. Če bi kdaj spet stopil na teren, bi verjetno najraje oblekel ta grdi zelen dres ?. Morda je to bilo to, morda ne, a eno je ziher. Dornava ima poseben status v mojem košarkarskem srcu.

Pozdrav od DB