13. 5. 2023 ob 19:00
@Športna dvorana Duplek
| Ekipa | 1 | 2 | 3 | 4 | T |
|---|---|---|---|---|---|
| KK Podčetrtek | 24 | 13 | 16 | 11 | 64 |
| KK Ruše | 16 | 14 | 18 | 9 | 57 |
Statistika
Poročilo
Najboljše za konec!
Najverjetneje ne pretiravam, če rečem, da je bila zadnja tekma lige PARKL v sezoni 2022/2023 tudi najboljša. Poročilo pišem v imenu zmagovalne ekipe KK Podčetrtek, ker je bilo tako dogovorjeno in je tako najbrž tudi prav. S strani Stanislava sem bil pred začetkom tekme vljudno in malo hudomušno opozorjen, da so poročila tekem iz Podčetrtka skromna in bi bilo lepo če bi v prihodnje napisal kakšno besedo več. Oba sva se nasmejala, da pa se bo mogoče to zgodilo že za to tekmo in se, kot vidimo tudi je.
Ko smo izvedeli, da je ekipa iz Ruš premegala, na papirju favorita Adecco, smo bili najbrž vsi malo presenečeni, bili pa smo tudi veseli, ker vemo, da so igralci in še posebej njihov trener zelo fer, skratka “fajn pebi*, da dobro igrajo in da bo boj za zmago zanimiv ter v duhu fair playa. Pristop naše ekipe do tekme je bil v tem primeru povsem drugačen, kot običajno. Praviloma smo na gostovanja odhajali z mislimi kam po tekmi na pijačo, nekateri z mislijo kako se izmuzniti vožnji s kombijem, ker kombi ne pride domov prej kot zjutraj, večkrat je bilo slišati iz ust marsikoga od nas “Js grem sam…”, še posebej, če je bila tekma med tednom, ko so naslednji dan obveznosti. No, na finalno tekmo smo prišli s kombijem, praktično vsi, ni bilo dvoma, ta noč bo trajala do dneva. Na poti proti Dupleku smo bili sproščeni, zabavali smo se, vendar je bilo čutiti resnost, ni bilo običajnih šal, ki so včasih zmanjševale zbranost kasneje na tekmi. Tik pred Poljčanami pa loparček! Policisti so imeli kontrolo, so nas ustavili, vprašali voznika za dokumente, ki pa jih ni imel s sabo. Bo prišlo do zapleta že tukaj? Ah, menda ja ne! Vpraša policist_ “Kam pa greste”? “ Na tekmo, košarkaško tekmo, na finale PARKL lige”, začnemo razlagat, policist pa kot iz topa: “Z Adeccotom igrate”? “Ne ne Ruše so v finalu”, pa reče policist: “A, potem pa super, srečno vožnjo, fajn špilajte…” In tako smo prispeli do res lepe dvorane v Dupleku. (Adecco je tudi fajn ekipa, da ne bo pomote, samo zgodba je malo bolj zanimiva – je pa resnična, če se besedno malo poigram 
Pričakovali smo nekolike zamude, v pričakovanju, da se bodo predhodne tekme zavlekle, vendar je bil razpored očitno dobro naštudiran. Med zagrevanjem se je čutilo, da smo pripravljeni, da smo prišli zmagat, da smo pripravljeni na boj tudi za naše člane, ki se tekme zaradi neodložljivih obveznosti niso mogli udeležiti. Nismo želeli iskati izgovorov, želeli smo igrati, igrati s kadrom, ki je na voljo in igrati na način, ki je značilen za nas, odločno v napadu, agresivno v obrambi, pa vendar pošteno in fer. Bili smo navdušeni ob glasnem navijanju nekaj naših in občudovali navijanje navijačev ekipe iz Ruš. Začetek tekme je bil v znamenju rušanov, ki so povedli, v naši igri pa se je čutilo nekaj malega nervoze. Nervoza je trajala le tri, štiri napade, nato pa smo prevzeli pobudo in do konca četrtine povedli za osem točk prednosti. Druga četrtina je bila odigrana v znamemnju zelo trde obrambe na obeh straneh, posledično pa s slabim odstotkom meta. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 37:30. Ekipa Ruš se je aktivno upirala našim poskusom, da si ustvarimo višjo rezultatsko prednost. V tretji četrtini se je naša prednost stopila še za dve točki. Prednost pet točk je pri košarki zalo majhna, kot rečejo američani prednost dveh posesti. Kljub izjemno ostri igri, ki so jo, za finale pričakovano in pravilno dopustili sodnik, kljub izključitvi našega kapetana, kljub temu, da so se rušani približali celo na samo dve točki zaostanka, nismo popuščali, se pred zadnjo minuto rezultatsko nekoiliko oddaljili in zmagali.
Pred leti, ko smo se vključili v to tekmovanje, takrat v drugo ligo, smo bili deležni kakšnega “čudnega” pogleda, najverjetneje se je ob pivu kakšno reklo na naš račun, tudi napisalo se je kaj, kar lahko za ocenjevanje novinca pričakuješ. Sedaj po teh nekaj letih tekmovanja in predvsem uživanja pred, med in po tekmah pa upam, da smo vsi skupaj zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem. Ne gre samo za zmage in ne gre samo za poraze, gre se za druženje, izmenjavo pogledov na šport, na življenje okoli nas, gre se za bogatenje telesa in tudi duha.
Imam občutek, da je tole poročilo kot neka zadnja beseda te tekmovalne sezone, zato v imenu ekipe KK Podčetrtek hvala vsem, hvala za lepe trenutke. Mi sicer smo prvaki lige, zmagovalci pa smo vsak zase vsi!
LP, bp

