Paloma do zmage

KK PALOMA – KK ADECCO OLD STARS 53:46 (17:14, 12:16, 17:6, 7:10)

KK PALOMA: Kikl Martin:12, Mezgec Jani:1, Cehnar Grega:5, Nerat Nejc:0, Arzensek Matej:2, Cehnar Luka:21, Dolsak Alen:0, Weldt Boštjan2, Knezevic Sinisa:1, Stampfer Nikola: 9
ADECCO OLDSTARS: Kolac Matjaž 13, Šerbinek Primož 3, Radej Kristian 2, Zemljič Sašo 4, Grgič Marko 10, Battisti Damir 0, Prosenjak Mihael, Koprivnik Marko 2, Antonič Mario 0, Blažič Tadej 0, Glinik Andrej 10, Salinas Albert 2
Datum: 03.12.2014
Dvorana: OŠ Sladki Vrh
Gledalcev: 12

V Sladkem Vrhu smo v sredo zvečer odigrali še drugo domačo tekmo. Težko pričakovana tekma se je začela z nekaj koši na eni ter na drugi strani in gledalci so po prvi četrtini pričakovali dokaj napadalno tekmo z obeh strani. V drugi četrtini je tekma zašla ravno nasprotno in igrala se je predvsem obrambna tekma. Polčas je bil pokazatelj le tega saj so gostje vodili z rezultatom 29:30. Po dogovoru med polčasom smo domači v tretji četrtini prišli na teren z agresivno miselnostjo in kaj kmalu naredili 10 razlike in dobro izhodišče za 4. četrtino. V zadnji četrtini pa se je igralec oldstarsov malo “razigral” in semafor je kajkmalu kazal samo +4. Po time-outu smo mu prilepili flajštra “remzija” in ga malo umirili ampak nikakor nismo našli rešitev na njihovo cono. Malo kasneje pa se je zgodila pika tekme, ko je “abuh” poštartal žogo v napadu in s horukom alla “kraljevič” zadel za +8. Tekmo smo nato rutinirano pripeljali do konca.

Pohvalil bi sodnika, katera nista popustila “tenzijam” čez celo tekmo! Po tekmi je sledilo še druženje ob pivički.

Naslednji teden gostujemo v Staršah kjer bomo poskušali ohraniti niz brez poraza.

Do naslednjič – športni pozdrav

5 odzivov

  1. glinik pravi:

    Pozdravljeni,

    po dolgem času bom napisal malce daljši komentar, marsikdo me bojda že prav poglreša :)

    Med to tekmo so mi po glavi švigale mnoge misli, zato bom komentar pričel z naslednjimi izseki članka Mihe Mazzinija:

    Zahodni svet je z razpadom patriarhalnega si s tem pobegnil pred odgovornostjo. Vsi bi bili partnerji, prijatelji, ekipe, nihče pa uradno šef. Ker če prevzameš vodstvo, prevzameš tudi odgovornost. Ameriška šola menedžmenta danes postavlja vodjo ne kot šefa, marveč kot nogometnega trenerja ali kapetana ekipe. In ko pod njegovim vodstvom ekipa izgubi, lahko kapetan reče, ja, fantje slabo smo igrali (množina), šef pa bi moral reči, slabo sem vodil (ednina). Za vse drugo bi bili radi posamezniki, pred odgovornostjo pa brezoblična množica.

    Naslednji primer – v pomladanskem dnevu, ko sem pešačil ob kolesarski stezi in prišel do stopnic, pred katerimi je stala dolga vrsta kolesarjev – sredi klančine je namreč stal petleten otrok s široko razširjenimi rokami in se režal čakajo čim. Zraven njega pa oče, ki je s povešeno glavo strmel v konice čevljev. Ni si upal prevzeti odgovornosti in potegniti sina s kolesarske steze. Pomembnejši pa se mi zdi fenomen, ki ga je v opravičilo takim šlevam priskrbela zahodna civilizacija. Če bi kdo od kolesarjev pristopil in prestavil otroka, bi oče takoj reagiral, češ, ne dotikaj se MOJEGA sina! Ali pa celo vpil o pedofilih. Zato prestrašeni mimoidoči nikoli ne bodo postavljali meja tujim otrokom, kar pomeni, da je resnično prvič v zgodovini vsa odgovornost padla samo na starša – torej točno na osebi, ki pred njo bežita. S tem je začaran krog sklenjen. Rastejo novi nesvobodni ljudje, ki potem iščejo svoje meje v vseh mogočih nadomestkih, od drog, kriminala prek raznih sekt in ideologij do vrst računalniških zasvojenosti. Starši pa najdejo vedno nove izgovore in nenadoma naj bi se šola ukvarjala z vzgojo – kakšna neumnost, šola naj ponuja le red in znanje, pa bo.

    Tretji primer. Dogodek, ki sem ga spremljal prek medijev, sem razumel kot žalostno zgodbo na isto temo: oče Zoran, 57 let, ne more v miru proslavljati novega kariernega dosežka, saj mora bedeti nad obnašanjem svojega 30-letnega (!) sina. Paziti mora, kdo se sinu bliža in kdo ne (“To je zasebna zabava in vi na njej niste dobrodošli.”). Takoj je zraven (“Le nekaj hipov pozneje”), miri, pojasnjuje, razlaga, (“Jure je malo spil, ne provociraj ga, danes ni čas za vprašanja.”) skratka, skrbi – namesto da bi užival. Oče bo prej ali slej moral svojega sina pustiti, da odraste; da torej brez njegove pomoči dela sam, zase in tako zgradi sebe. Verjetno bi bilo najbolje, da bi začel s tisto nesrečno gimnazijsko maturo in jo opravil pod pogoji, ki veljajo za slehernike.

    Originalen Vir: http://www.sfpkr.si/Sola_za_starse/O%20razvajencih-Miha%20Mazzini.pdf

    Trenutni časi niso nič kaj prida, služba, družina, itd. zahtevajo vedno več pozornosti in časa. Vsak dan so odločitve kako najbolje izkoristiti preostanek dneva – preživeti ga z družino, dokončti delo, ki te že čaka predolgo časa, greš na pivo, greš na rekreacijo, greš na “fuš”, tuhtaš kako zaslužiti dodaten denar, greš k ljubici, …? Nato se človek odloči, da bo vseeno zaigral v rekreacijski ligi, da se malo sprosti, da pozabi na vsakodnevne brige in skrbi. Nato se pričnejo tekme in z njimi grenak priokus, ki ga ne moreš pozabiti iz danes na jutri. Na tekmah se vsi igralci trudijo (vsak za svojo ekipo), da iz sebe iztisnejo svoj zadnji atom energije – odgovornost do ekipe je na najvišjem nivoju (čeprav igramo s takšnimi in drugačnimi poškodbami). Celotna liga živi in diha prav zaradi košarkaških zanesenjakov, kot smo mi – zato mi ni jasno da določeni ključni ljudje na tekmi vzamejo svojo delo z veliko mero tolerantnosti! Seveda se v tej ligi ne pričakuje od nobenega vključenega brezpogojne discipline, zagnanosti ali kaj podobnega (da se razumemo). Vseeno bi določene minimalne zahteve sodelujočih vseeno pričakoval. Če se ljudem ni za delat, naj to jasno in glasno povedo, sploh ni problema. V zgornjem članku se bodo morda določeni akterji videli, ali pa tudi ne.

    Na tej točki bi zaključil …

    Hvala za vaš čas …

  2. dLOOKman pravi:

    Glina… mater so te razpiz…

    PS. : Nam je Kolač tudi vedno probleme delal… :)

  3. Battisti pravi:

    Merry X mass Glina. Jao…Zeitgeist je nula proti temu :)

  4. TV pravi:

    Glina :) :) :) … komaj sedaj sem videl :) … še piši, še, še :)

  5. veteran pravi:

    Glina, moral se boš navadit, da se ti je spremenilo ravnotežje telesa. To pa je posledično prineslo, da te sodniki sedaj vidijo drugače.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja