Zmaga ostaja doma

Poročilo

Po koncu rednega dela smo se podobno kot lani znašli na četrtem mestu druge lige. Pa verjetno v resnici nismo tako slabi (pa tudi lani nismo bili), saj smo konec koncev v obeh sezonah edini od vseh ekip uspeli zadati poraz vodilnim v ligi: lani smo presenetili Sladki Vrh, letos pa smo v prvem krogu premagali takrat močno oslabljenega Čirota. Očitno naša dvorana, ki je baje najbolj prijetna za igranje od vseh v ligi, ne leži prav vsem.
Kot sem že omenjal v enem od prejšnjih poročil, so za naše slabše rezultate v drugi polovici sezone krive kadrovske težave. Veliko tekem smo odigrali s prekratko klopjo, tako da nas je na koncu zmanjkalo – ko pa je situacija taka, da isti ljudje neuspešno borbamo vsak teden, pa seveda pade tudi motivacija. Kot kaže, obstajajo dobre možnosti, da naslednje leto ne bomo uspeli sestaviti ekipe, saj na tak način ne želimo več igrati – ne glede na to, če se uvrstimo v prvo ligo ali ne.
Dobro, čas je da preidemo na tekmo. V prvem playoff obračunu letošnje sezone smo doma pričakali Čirota. Izkazalo se je, da je iskanje termina, ki bi vsem vsaj približno ustrezal, težje od pričakovanj. Na koncu smo se le dogovorili za prvo tekmo v torek pri nas, povratno pa že takoj čez vikend, saj je dober del Čirotove ekipe vikend kasneje v Sarajevu. Nas se je po dolgem času tako nabralo 8, prav tako gostov, pri katerih je sicer manjkalo nekaj prvokategornikov, od standardnih predvsem Ploj in Rebol. Kljub temu so lahko računali na svoja najboljša igralca, Matevža in Luko H. – ne vem, če bi mi prišli v taki postavi, niti ne bi pisal na instagram, da smo oslabljeni . No, ko sem pa že omenil instagram, pa vsa čast Čirotu za prezenco na družbenih omrežjih, res so se dobro lotili tega in komaj čakam, da začnem zbirat nalepke.
Zdaj pa res o tekmi. Začela se je izenačeno, čeprav z veliko zgrešenimi meti na obeh straneh, ki so zagotovo posledica treme v playoffu. Proti koncu četrtine so se gostje razigrali in povedli za 5. Kljub temu ni bilo čutiti, da bi bila katerakoli ekipa danes v premoči. V drugi četrtini smo pritisnili na plin in z nekaj kontrami povedli z zavidljivo prednostjo (vmes je bilo že med 5 in 10), v zadnji sekundi pa jo je Matevž s trojko znižal na le tri. Zanimivo, njegova edina trojka na tekmi, medtem ko nam jih je zadnjič dal 7.
Obetal se je zanimiv drugi polčas. Nam je uspelo nadaljevati približno v istem ritmu: grizli smo v obrambi, kontrolirali skok in pametno igrali v napadu – z izjemo nekaj minut, ko je Rok bolj razmišljal o začimbah za čevape, kot o basketu. Ampak smo tudi tisto pravilno presekali z minuto odmora in ga menjali, da v miru razmisli o svoji poti v Srbijo naslednji dan. Gostom se ni odprlo, zgrešili so tudi kakšen odprt met in se vse preveč ukvarjali s sojenjem – mislim, da je bila to bolj posledica frustracij ob zaostanku in neuspešnem napadu, kot dejansko slabega sojenja (čeprav, valda, je prišlo tudi do kakšne sodniške napake). Nekaj tega je bilo temu primerno kaznovanega tudi s tehničnimi. Skratka, pred zadnjo četrtino smo povedli za 8, dobro igro pa nam je uspelo prenesti tudi v zadnjo četrtino. Razliko smo ohranjali do zadnjih minut, ki so se razvlekle zaradi izvajanja prostih metov. Andrej in Patrik sta na črti ohranila mirne živce in tekmo smo varno pripeljali do konca.
Tretji polčas je bil bolj kratek, kot se spodobi za tekmo med tednom. Gostje so žal hitro pobegnili domov, tako da nismo tokrat nobene rekli. Mi pa smo ob pivu na hitro predebatirali tekmo in se potem poslovili.
Danes si pohvalo zasluži vsak član naše ekipe, saj smo vsi dobro oddelali svoje naloge. Pokazali smo, da znamo igrati in da smo lahko neugoden nasprotnik za vse ekipe v ligi. Ker je res možno, da je bila to zadnja domača tekma te ekipe sploh, je lepo, da smo se poslovili z zmago. Čestitke tudi gostom za dobro tekmo, želimo vam veliko sreče na tekmah od sobote naprej. Takrat nas čaka povratna tekma, na kateri bo nas znova bolj malo, a se bomo borili in upali na najboljše.