Katarza

Poročilo

KATARZA

Zadnje poročilo letošnje sezone. Zaradi končnega uspeha bi moralo sicer biti najlažje, ampak v resnici je najtežje. Imam občutek, da sem vse pomembno že napisal skozi sezono. Čiro se mi dela norca “daj lahko se razpišeš, do zdaj si mel sama kratka” hahah
Če parafraziram Hazard: ♫ “So najlepša poročila že napisana?” ♫
No, kakorkoli … Vedeli smo, da je vse odvisno od nas, da bomo morali veliko teči, biti zbrani in potrpežljivi in ne pasti v nasprotnikov ritem. Brez podcenjevanja, brez zafrkancije. Ampak na naši strani je bilo pa nekaj dejavnikov. Naša dvorana, naša publika, zapisnikarska miza, ki ima dejansko (ne le KZS, temveč tudi FIBA!) licenco …
No, pa začnimo s tekmo. Gostov se je zbralo komaj 6, a toliko igralcev so imeli v rotaciji tudi na prejšnji tekmi pa so si priborili vodstvo.
Začeli smo živčno, zgrešili nekaj zicerjev, gostom pa pustili zaključke in po nekaj minutah smo izgubljali 5:12. torej skupno 21 točk deficita. Na srečo pa nismo podivjali in ostali osredotočeni na svojo igro. Po delnem izidu 14:2 smo stvari postavili na svoje mesto. Met nam še dalje nikakor ni stekel (v 1. počasu zgolj 1 trojka, na tekmi skupno 9!), nekaj zgrešenih metov z neposredne bližine, a po drugi strani čvrsta obramba in vse to je kulminiralo v rezultatu 28:24 ob polčasu. Nizek rezultat, ki je napredovanje prinašal gostom, ampak še vedno smo bili samozavestni, da nam bo uspelo. Tretja četrtina pa je prinesla odrešenje. Ko smo zadeli prvo trojko v drugem polčasu, se je ozračje razelektrilo. Lažje smo zadihali in sproščeno zaigrali. Met je stekel, žoga je lepo zaokrožila, v obrambi nismo popustili in prednost je do konca četrtine kazala minimalno prednost za nas. Goste je v zadnji četrtini udarila kratka klop, saj so pridobili osebne napake. Tako so dobršen del četrtine odigrali s 4 igralci v polju in takrat se je tudi videlo, da nimajo dovolj dinamita v nogah. Začeli so s prodori 1:5, mi pa izvedli nekaj protinapadov in prednost je narasla na udobnih 30 točk. Domači smo si lepo porazdelili točke, kar je še dodaten pokazatelj tega, da je žoga našla pot do vseh nas in da igramo ekipno. Čiro pa je hitro razodel nepisano pravilo – če 5 igralcev doseže več kot 10 točk, to pomeni zmago.
Končno veselje in zadovoljstvo je ostalo doma. Malo tudi olajšanje, da ne rabimo igrati na zaključnem turnirju, saj bi takrat pol ekipe manjkalo. Nagrada za konsistentnost in tudi dovolj številčno ekipo (dejansko je le 1 igralec pri nas bil na čisto vseh tekmah, mislim pa tudi, da nas nikoli pa nas ni bilo manj kot 8).
Po prihodu iz telovadnice so nas pričakale pice, udarili smo debato ali dve na lepem sobotnem soncu in to je v bistvu lepota in poanta te lige.
Iskrena hvala vsem, ki so bili na kakršenkoli način del naše letošnje sezone: gledalcem, ki so si vzeli svoj dragocen čas, da so nas prišli podpret; sodnikom za vsako prišparano tehnično in korektne odgovore; zapisnikarski mizi, ki je kot vedno oddelala brezhibno; nasprotnikom za vse dobre borbe, stiske rok; hvala našim fantom iz mlajših selekcij za podporo – obljubimo, da bomo naslednje leto boljši! Hvala Filipu, da se je za “Parkle” zavzel in nam posvetil ogromno pozornosti. Hvala Čirotu za vodenje tekem in prenašanje naših občasnih kozlarij. Največja hvala vsem fantom, da so si v tej sezoni vzeli čas, trenirali, se peljali na gostovanja in bili res dobra ekipa. Le tretji polčas še izboljšamo naslednje leto, pa bo to to.

Naslednjič se beremo novembra, tako da do takrat čimveč na igrišču. 🙂