Cona (ne)udobja

Poročilo

CONA (NE)UDOBJA

Pozdravljeni v novi sezoni lige PARKL. Po lanskem uspehu v drugem rangu tega tekmovanja, smo se letos zbrali v prvoligaški druščini, odločni da pokažemo, da minula sezona ni zgolj naključje. Dan se je začel klasično za naše jutro. Najprej so se zjutraj mlajše kategorije borile za klubski grb, nato pa skok na kosilo še člani zaokrožimo košarkarsko soboto.
Neznačilno za ligo se je gostov zbralo več kot domačinov. Predvsem na račun poškodb v domačih vrstah, malo pa nam jo je zagodlo še (pre)lepo vreme. Med ogrevanjem po telovadnici donijo AloStari!, predsednik snema in ima pod kontrolo celo dogajanje. Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo 🙂
Parket ni ravno ponujal najboljšega oprijema, tako da je včasih izgledalo kot da smo na drsalkah. Morda bi lahko občini predlagali, da lahko imamo drsališče kar na Ilichu. Da ne bo več izgovorov o neugodnih vremenskih razmerah.
Uvodno četrtino lahko kar pozabimo. Kot da smo stara Lada Niva na -10 stopinjah in noče vžgat. Trajalo je 5 minut, da smo se spravili skupaj in dejansko dali koš.
V nadaljevanju smo pokazali, da lahko igramo. Žoga v napadu je bolj stekla, izpeljali smo kontre in se malo zbrali v obrambi. Naš Angel oziroma mariborski Karl-Anthony Towns nam je z metom s polrazdalje tlakoval pot do izenačenja. Aktiviral se je tudi Matevž in eto nam aktivni rezultat na polčasu. V tem delu igre gostje sploh niso zadeli za 2 točki, je pa zato Kikl iza linije 6,75 m poskrbel, da domači nismo prešli v vodstvo.
V tretji četrtini so gostje prešli v consko obrambo. To se je pokazalo za najpomembnejšo odločitev na tekmi. Razen našega vsestranskega Luke H. nikakor nismo našli poti do koša, o metanju prostih metov pa raje ne bom izgubljal besed.
V teoriji je proti coni preprosto igrat: pališ kontre pa zadaneš z razdalje. Težava pa nastane, ko je med teorijo in prakso veliko razhajanje … Tako je bilo tudi pri nas. v napadu smo se postavili preozko in s tem bistveno olajšali obrambi delo, hkrati pa nismo dovolj poskušali z metom. V obrambi smo dovolili preveč lahkih košev. Navadi znamo kar dobro pomagati v obrambi, tokrat žal nismo našli suverenosti v tem elementu igre.
Zadnji segment tekme je v bistvu podaljšek tretjega. Med strelce se je vpisal tudi Arijan in veseli nas, da smo pridobili še enega zanesljivega “šuterja”
Če potegnemo črto – poštena in zaslužena zmaga gostov. Na povratni tekmi pa obljubimo, da bo bistveno težje. Mi pa bolj redno trenirat. Je pa res, da smo tudi lani prvo tekmo izgubili, pa smo takoj zatem prišli v serijo zmag.

Hvala zapisnikarski mizi, sodnikoma, gledalcem in igralcem naših mlajših kategorij, ki so nas prišli podpret. Do naslednjič.

Darjan