Tako blizu...

Poročilo

Škoda, tako blizu a vseeno tako daleč

V petkovem večeru sta se na Drugi gimnaziji Maribor v predzadnjem krogu pomerili domača ekipa MB Vikingi in gostujoča ekipa KK Ruše. Na segrevanju pred tekmo je bilo v domači vrsti v svetlih belih dresih sedem domačih igralcev ter osem gostujočih igralcev v temnih črnih dresih. Pravico sta pred kakšnimi 25 gledalci delila prvi sodnik Blaž Leskovar in drugi sodnik Andrej Rebernak.

Tekmo sta obe ekipi odprli rahlo zadržano, rezervirano, tako da je po prvih treh minutah bilo precej zgrešenih metov na obeh straneh in nizek rezultat 4:4. Strelci so se sčasoma le segreli, igra se je razživela, pri domačih sta vlekla voz Smakec in povratnik po poškodbi Lukec. Pri gostih pa so se kazali obetavni obrisi naveze Mašat in Mihelič. Nobena ekipa si v tem delu igre ni priigrala nobene omembe vredne prednosti, tako da smo domači dobili četrtino za dve točki. V drugem delu igre se je pri nas razigral Brodnjak Junior, ki je s prodori in meti s polrazdalje prispeval 11 točk. Žoga je lepo krožila, z ekstra podajami smo prihajali do pretežno odprtih metov, Miloš je po eni takšni akciji suvereno potopil trico in kazalo je obetavno za nas. Vendar pa je pri gostih igro razigrano vodil Juš, ki ni glih gledal nase, ampak je z duhovitimi podajami za hrbtom in eno menda celo med nogami razigraval uspešno predvsem igralca pod košem Miheliča in Kolariča. Lepo je bilo po dolgem času videti tako razigranega nekdanjega soigralca, ki se je angažiral tokrat tudi v obrambi in enkrat uspešno izsilil osebno napako v napadu našega Brodnjaka Juniorja. Tako da so gostje po zaslugi predvsem omenjenega trojca na odmor odšli s prednostjo dveh točk.

Sredi druge četrtine se je zgodila zanimiva situacija, ko je po prekršku nad gostujočim igralcem brez doseženega koša, prvi sodnik Leskovar suvereno pokazal en prosti met. Igralec Ruš ga je zgrešil, razpoloženi Brodnjak Junior je poštartal žogo in oddrvel mimo omenjenega sodnika v protinapad, ki se je šele takrat zavedel svoje napake ter igro ob vsesplošni zmedi prekinil ter popravil svojo napako. Takšna situacija precej nazorno nakaže nivo zbranosti in osredotočenosti omenjenega sodnika na igro. Malo zatem je naš trener na vprašanje zakaj pa to ni foul v napadu, če je prej bil dobil odgovor poglej na semafor. Še malo kasneje v tem delu igre pa je ob slabem zapiranju domače ekipe v obrambi trener spodbudno dejal pa dajmo zapirat no fantje. Sledilo je opozorilo za tehnično napako…

V tretji četrtini smo domači prestavili prestavo višje tudi v obrambi, napad je tako ali tako funkcioniral že v prvem polčasu. Razigral se je dokončno Smakec, ki je prispeval 8 točk, svoje so dodali praktično vsi, v napadu poleg že omenjenega točkovno največ Boroja in Kikl, tako da smo ta del igre dobili za enajst točk ter odšli v zadnjo četrtino s prednostjo devetih točk. Dani je žal v tem delu igre na sredini igrišča ob vračanju v obrambo v teku mimo nasprotnika dobil dva fantomska foula in ko se tako vedno miren programer samo obrne h klopi z razširjenimi rokami kaj sem pa zai naredo mu lahko samo skomigneš z rameni in rečeš pridi na klop, ker imaš štiri foule. Kikl je v tem delu igre oddelal svoje delo poleg napada tudi v obrambi, kjer je kot gostje v prvem polčasu šolsko v stilu Blaža Mahkovica izsilil osebno napako v napadu, ko ga je Petek dobesedno nagazil, ampak prvi sodnik je bil drugačnega mnenja, zadeva se je zgodila direktno pred domačo klopjo malenkost nižje od linije prostih metov in še zelo daleč od polkroga pod košem, tako da ga je naš trener vprašal pa kak to ni foul v napadu in bil nagrajen s tehnično napako.

V zadnji četrtini smo kontrolirali potek tekme kljub ožji rotaciji zaradi težav z osebnimi napakami Kikla in Danija, tako da se je razlika gibala večino časa okoli 10 (8-12) točk prednosti v našo korist. Pri domačih so vsi prispevali svoj delež, največ točk Smaka, pri gostih pa sta voz vlekla Mihelič in Petek, ki je ali zadel met od zelo daleč ali pa vrgel airball. Kakšnih pet minut do konca sta bili ponovno dve zanimivi situaciji pred našo klopjo, ko je v dveh različnih napadih bek ekipe iz Ruš slabo podal svojemu visokemu soigralcu med tekom direkt v nogo, piskana pa je bila noga domačega igralca v belem dresu. Ok, gremo dalje. Dve minuti in 33 sekund pred koncem pri rezultatu 78:70 Rok Brodnjak vrže za tri in vidi, da gre mimo v desno ter gre lepo na svoj zgrešen met, ker je mali mlad in skočen v zraku poštarta žogo in gre kar v met na robu rakete, nasproti mu v zraku niti približno v vertikalnem položaju v obrambi pride visoki igralec Ruš, sledi pisk in na klopi že vidimo aha Ruše so v bonusu, dva prosta za nas, ko prvi sodnik pokaže z zakasnitvijo foul v napadu. Ok, gremo dalje. Kot smo kasneje ugotovili na klopi je bila to komaj uvertura v serijo napačnih odločitev prvega sodnika, ki je šel potem še samo iz napake v napako. V obdobju zadnjih dveh minut so sledili trije ločeni različni napadi Ruš, ki smo jih ustavili s korektno ekipno obrambo in zapiranjem pod košem, tako da so se potem v borbi za skok žoge v out pod košem direktno prek sodnikom Leskovarjem zadnji dotaknili igralci Ruš, ki so bili v temnejši črni športni opravi, zadeve pa se je zelo lepo videlo in z naše klopi ter s tribune balkona, ki je pri vratih v liniji outa. Ampak kot praktično večino večera prvi sodnik seveda kontra videnemu vsem v dvorani. Najbolj bizaren tragikomičen je bil drugi takšen out pod košem, ko sta se med sabo zaletela dva visoka igralca gostujoče ekipe v črnih dresih, ki sta drug drugemu v roke izbila žogo v out. Beka Ruš sta se že avtomatsko namenila proti sredini igrišča narahlo v obrambo, ko je prvi sodnik pokazal žogo za ekipo iz Ruš. Na prvi takšen podarjen out nasprotni ekipi smo dobili žal potem koš s polrazdalje, na drugega trico, na tretjega pa ponovno dve točki s polrazdalje ob dvignjenih rokah obrambe. To je zaradi očitnih treh zaporednih napak zaradi nezbranosti prvega sodnika Leskovarja pod košem 7 točk v plus gostujoče ekipe. Tako je kakšnih 40 sekund do konca rednega dela tekme postalo naenkrat izredno izenačeno, prebudili so se na tribuni mladi košarkarji Ruš tokrat v navijaški vlogi in ustvarili pravo navijaško zabavno vzdušje. Ko so njihovi člani povedli za točko je završalo v dvorani, vendar smo jih mi z uspešno akcijo 12 sekund pred koncem ponovno utišali. Gostom je po timeoutu Plohla Seniorja ostal ta čas za uspešno akcijo. Domači smo stisnili v obrambi, gostje so zgrešili, v borbi za žogo pod košem je ta po odbijanju od rok obojnih nekako pristala v rokah Kolariča, ki je vrgel in zgrešil, vendar se je 0,93 sekunde pred koncem oglasila piščalka prvega sodnika. Če je to bil foul pri metu potem bi mi tekom zadnje četrtine pri dveh Miloševih poskusih za tri tudi morali dobiti dvakrat po tri proste mete na drugi strani igrišča. Ampak nič, sprijaznili se bomo tudi s tem in gremo dalje, kaj pa nam drugega preostane. Prvega je zgrešil, drugega Kolarič zadel, tako da je izid bil poravnan na 80:80. Na drugi strani smo po timeoutu preko najbolj skočnega v ekipi Danija probali izvesti akcijo kot se jih izvede v takšnih zaključkih tekem, ampak žal neuspešno saj tako skočen kot Udonis Haslem vseeno ni. Sledil je podaljšek v katerem sta ekipi bili izenačeni kot na začetku tekme, pri zaostanku za dve smo s trojko neuspešno probali prevzeti vodstvo, tako da so nam potem preostali rahli fouli, da bi ulovili nasprotnika, vendar smo bili z razdalje žal neuspešni, tako da so gostje po uspešnem izvajanju prostih metov na koncu slavili za šest točk.

Bila je to borbena in učinkovita športna tekma obeh ekip, v kateri so na koncu slavili gostje, čeprav bi se lahko tekma seveda obrnila tudi v naš prid. Čestitke gostom za zmago na pomembni tekmi s katero so si zagotovili tretje mesto na tabeli in igranje med najboljšimi štirimi ekipami PARKL lige v tej sezoni. Privoščim jim seveda tudi, da presenetijo favorizirani dvojec na tabeli in osvojijo ligo, če med prvimi štirimi ekipami tokrat ne bo nas, ki za to po tej tekmi nismo več odvisni sami od sebe, saj po morebitnem ugodnem razpletu preostalih dveh tekem potrebujemo v zadnjem krogu rednega dela v soboto tudi zmago nad favorizirano vodilno ekipo Podčetrtka. Kljub vsem težavam v ekipi zaradi poškodb in drugih odsotnosti tekom sezone smo se še do sedaj to sezono vsako tekmo zbrali v zadostnem številu za igranje tekme in upam da bo tako tudi v soboto, da se bomo izognili žal najbolj pogostemu rezultatu v ligi v tej sezoni, ki je žal 0-20 ali pa 20-0. Zadeve se več kot očitno žal ne odvijajo v pravilno smer, ker v mojem desetletju udejstvovanja v tej fajni naši ligi ne pomnim toliko tekem z zgornjim rezultatom, saj je to liga, ki se igra prvenstveno zaradi igranja te lepe igre z žogo in druženja ter kramljanja o raznoraznih temah po odigranih tekmah. Mi smo se tudi po tem grenkem porazu skupaj tokrat kar res precej dolgo podružili na klopcah pred telovadnico.

Del PARKL druščine sem že več kot desetletje, napisal sem že precej poročil tekem, ki so bila kot to vsa korektno napisana. V nobenem od teh do sedaj nisem omenjal določenega aspekta igre, ker se ta prelepa igra z žogo igra zaradi veselja igralcev do nje in pa gledalcev ter tudi mladih navdušencev, ki so to v majhnem ampak lepem glasnem navijanju potrdili to tudi tokrat v zadnjih minutah tekme. To potrdi tudi praktično vsak F4 dogodek naše fajne lige, ko se zbere precej košarkarskih navdušencev, ki so v vseh teh lepih letih lige bili na takšen in drugačen način povezani z njo zaradi te lepe igre z žogo pod obroči. Ta tokrat prvič omenjeni del igre v mojem poročilu tekme tokrat zaseda žal preveč prostora, ker je bilo žal potrebno opisat te neverjetne zadeve, ki so se dogajale na petkovi pomembni tekmi. Vsak je človek in vsak naredi napako, ampak pomembno je to napako tudi znati priznati in popraviti, če jo lahko ter predvsem imeti korekten odnos pri vprašanjih trenerjev, ki imajo vseeno pravico sodnika med tekmo povprašati za konkretno razlago nejasnih situacij na tekmi.