Za polfinale se gre!

Poročilo

Nedeljsko kosilo je postreglo z odločilno tekmo v boju za polfinale: z Bilumino smo namreč precej izenačeni in oboji napadamo uvrstitev v izločilne tekme. Na prvi medsebojni tekmi smo jih z odlično igro uspeli premagati – njihova dvorana nam očitno ustreza, saj je bila tudi lani zgodba podobna. S to razliko, da so se oni lani prav tako dobro počutili v naši dvorani in nam takrat zadali visok poraz na povratni tekmi. Letos, ko je ta povratna tekma prinašala še več, smo bili odločeni, da se ta scenarij ne bo ponovil. Tudi nasprotniki so nedeljsko tekmo vzeli resno, s praktično polno klopjo so se motivirano ogrevali že več kot pol ure pred začetkom. Od vidnejših članov so pogrešali predvsem Mlakarja, ki pa letos ne izstopa kot lani. Tudi mi smo se počasi nabrali, tokrat smo bili nekoliko oslabljeni na branilskih pozicijah (manjkala sta Andrej in Patrik), ki smo jih napolnili z mladinci. Izkušenega playmakerja še iščemo
Oboji smo začeli bolj medlo in trajalo je kar nekaj časa, da se nam je odprlo. Pri nas je strelski račun odprl Tomaž, ki se je na dopustu prejšnji teden očitno dobro spočil – 9 njegovih točk v prvi četrtini. Na drugi strani nam je pričakovano največ težav povzročal Kolčakovič (8 točk) in pa nasploh odlično skakanje gostov v napadu, s čimer so si priborili nekaj lahkih košev. Povedli smo 15:10, a so se gostje vrnili in po prvih 10 minutah je bilo izenačeno.
V drugi četrtini smo začeli odlično pritiskati na njihove branilce, pri čemer je treba pohvaliti najmlajše: Miha, Jernej in Dominik so odlično vnesli energijo v našo igro, prisilili goste v marsikatero napako in poskrbeli za nekaj lahkih protinapadov. Začeli smo tudi zadevati in se počasi oddaljili. Ob polčasu smo tako povedli za 14, v oči pa bode le 6 doseženih točk Bilumine – res pohvale vredna obramba, še tistih nekaj odprtih metov pa so Mariborčani zgrešili. Roke so se jim tresle tudi pri prostih metih, sicer ni točne statistike koliko jih je šlo mimo, ampak se spomnim vsaj tega, da so jih na neki točki zgrešili 5 zapored. S prvim polčasom smo tako lahko bili zadovoljni le mi.
Gostje so prosili za desetminutni odmor, da se v miru pogovorijo in določijo taktiko za nadaljevanje. Odločili so se za consko obrambo, ki so jo držali ves drugi polčas. Malo sumim, da je ta ideja zrasla na zelniku njihovih centrov, saj vsi vemo, da petka pri 2-3 coni rabi dosti laufat. Iskreno, nam je bilo skoraj lažje napadati cono kot moža, odprlo se nam je tudi pri metu iz razdalje in prednost smo še povečali. Za spremembo tokrat res nismo imeli težave z iskanjem odprtega igralca in zadevanjem odprtih metov. V obrambi smo kljub nekaj težavam z osebnimi napakami grizli še naprej in po treh četrtinah vodili za 21.
V zadnji četrtini smo večinoma nadaljevali z dobro igro in odgovorili na vsak koš nasprotnikov, pri katerih sta se razigrala Bujagič in Kamplet. Ko je bilo jasno, da je tekma odločena, smo izgubili fokus in s tem nekaj žog v napadu, tako da so gostje nekoliko zmanjšali razliko. Končni rezultat 69:56, šteje predvsem zmaga, ki nas zdaj dokončno pelje v polfinale!
Pohvalo si zaslužimo vsi igralci domače ekipe, tudi točke smo si lepo razdelili, kar kaže na lepo ekipno igro. Če je kdo pričakoval več pik od ponavadi statistično izstopajočega Čilija, naj povem, da je svoje danes oddelal v obrambi, saj je prvega strelca lige zadržal pri zgolj 11 točkah. Kot rečeno, pa si pohvale res zaslužimo vsi. Še Kosi je končno odigral kot zna in dosegel rekord sezone, se mi zdi Hvala tudi Bilumini za pošteno tekmo. Čez dva tedna igramo proti MDČ, ki smo jim na prvi tekmi ostali dolžni, zato vabljeni navijat!