Po štirih letih spet članska košarka na Ptuju

Poročilo

V Gimnaziji Ptuj, domovanju ptujske košarke, se je po (pre)dolgem premoru spet odigrala članska tekma. 10 mladih domačih košarkarjev je stopilo na parket, željnih igre, a hkrati, čeprav tega ne bodo priznali, tudi nekoliko nervoznih. Za marsikoga so to bile prve članske minute, pa čeprav zgolj v 2. Parkl ligi. Nekje je treba začeti. Prvo je odnos do športa (Američani temu moderno rečejo “kultura”), nato kemija v ekipi, vse ostalo pa bo sledilo. Sam sem poln upanja.

Lokalni nasprotnik iz sosednje občine je presenetil s celo osmimi igralci in kar dvema spremljevalkama, čeprav mi je gospod S. ves teden zatrjeval, da ne ve, če jih bo pet. Vse je bilo pripravljeno na začetek in straha, da bi nasprotnik nekje na polovici ostal brez zraka ali igralcev, ni bilo. Sodniški par se je dobro ogrel in se je trudil biti skozi vso tekmo neviden. Ptujski polovici para, katerega delegacija nam je zelo ustrezala, sicer iz tribun nismo dali miru, vendar ga to ni zmotilo pri svojem delu. Pohvale obema. Padel je tudi sklep, da se od sedaj naprej v gimnaziji za domače članske tekme izvlečejo tribune.

Kar se same tekme tiče, se je ta začela po domačih načrtih. Nasprotnik je zaradi strahu pred hitro in prodorno igro postavil consko obrambo, domači pa so na to z največjim veseljem odgovorili z meti za tri točke. “Veteran” v ptujski ekipi Vid Čabrian je bil v tem elementu v prvi četrtini kar trikrat uspešen. S hitro igro in dobro obrambo, je nasprotniku uspelo dosegeči zgolj pet točk, domači pa so tisto nervozo, o kateri je bilo govora, pretvorili v kar nekaj zgrešenih metov izpod koša in izgubljenih žog, ki običajno pomenijo lahek koš. Ne zamerim jim tega, večina je verjetno prvič prejela pravo sekiro, moški blok ter zapiranje in/ali PARKL “handcheck”. Tudi tega, da te nekdo krije na 2m fantje niso bili najbolj navajeni, čeprav jim to vztrajno, sicer nenamerno, kažem na tistih treningih, ki se jih udeležim.
V drugi četrtini se je hiter tempo nadaljeval, Vidu pa se je pri metu z razdalje pridružila celotna ekipa. Eni bolj, drugi manj uspešno, važno je bilo, da so bili meti “pravi”. Po dobrem gibanju in nesebični podaji. Tudi obramba je bila še naprej na mestu, saj je tokrat dovolila zgolj šest točk. Polčas (48:11) je nakazoval, da bi lahko dosegli celo 100 točk.

Po polčasu se ni kaj bistvenega spremenilo. Fantje so se nekoliko sprostili, kar je sicer pomenilo kakšno napako manj v napadu, a tudi mogoče malo manj agresivno obrambo. Tekma je bila že v začetku tretje četrtine odločena. V zadnji četrtini so se zbudili tudi Dornavčani, ki so očitno hranili moči za zaključek, saj so zadnjo četrtino dobili za dve točki. Sodniki so tudi izpolnili kvoto osebnih na gospodu S, ki se je tako zapisal kot najboljši strelec ekipe Dornava in dosegel 13 točk, od tega devet ravno v zadnji četrtini. Pri domačih so zaigrali vsi prisotni in se tudi vsi vpisali med strelce. Razen Taj, ki nam je na enem izmed treningov dolžen sklece, on ve zakaj…

Pohvala domači ekipi, kapetanu “Razmanu” in seveda novo pečenemu strategu Filipu Majalu, ki je res s srcem prevzel vodenje te mlade ekipe. Vem, da lahko fantom ponudi ogromno košarkarskega znanja ter deli z njimi veliko košarkarskih in življenjskih izkušenj. Zaenkrat me zelo veseli tudi to, da fantje to cenijo in vidijo v tem dodano vrednost. Za samo PARKL ligo pa upam, da si naredi račun in napiše kak komentar, saj je eden njegovih najboljših elementov, z izbrisom PARKL foruma, nekako zatonil v pozabo.

Naslednji teden gostujemo v Mariboru proti Bilumini, kjer pričakujemo dobro in tudi napeto tekmo. Doma pa se vidimo 29. novembra, ko bomo gostili novince iz Murske Sobote MDČ420.

Lep športni pozdrav,
Marko Ferme