Stati in obstati

Poročilo

STATI INU OBSTATI

Naslov sem si izposodil iz Katekizma, saj se mi zdi kar precej prikladen. Pa ne le, ker smo obstali v prvi PARKL ligi. Kot je Trubar pismeno, duhovno in kulturno reformiral slovenski živelj, tako smo mi v drugem delu sezone reformirali našo igro, predvsem pa odnos, pristop, ekipni duh in motivacijo. Tekmo smo vzeli precej resno, a resna je bila tudi razlika s prve tekme (-18). V interesu nam je bil predvsem izogib razigravanju za drugo ligo, zagotovo pa tudi maščevanje za gostujoč poraz. Gostje pa bi ob morebitni zmagi nad nami nato v zadnjem krogu naskakovali celo zaključni turnir. Poglejmo kadrovski profil srečanja: Domači kompletni; po kombinaciji prijateljskih apelov, prošenj in predvsem provokacij je tudi naš Rotman prišel pogledat iz prestolnice v provinco. Niko si je en dan prej na rekreaciji poškodoval gleženj, a je za ekipo stisnil zobe in prišel.
Gostje pa na žalost okrnjeni približno kot Dallas Mavericks. Na tekmo jih je prišlo zgolj 6. Pa če so na poziciji bekov še imeli hitrost in nevarnost, je pa spisek visokih igralcev bil res kratek.Začeli smo udarno. Nižji gostje niso našli recepta za našega mladca Gala, ki je zagospodaril pod košem in za Luko, ki je tako ali tako neustavljiv. Deficit s prve tekme smo tako že na začetku skoraj izničili (29:15). V drugi četrtini pa so gostje pokazali, da je tekma še daleč od dobljene. Najprej so se uspeli približati na enomestno razliko, a smo njihov naskok na krilih Jake uspeli nevtralizirati in na glavni odmor vendarle odšli s +15. V tretjem delu pa eksplozija. Eksekucija kontranapadov je bila neusmiljena, obramba čvrsta in trmasta. Delni izid v teh desetih minutah se je ustavil pri 30:9. Luka je v četrtini dosegel kar 15 točk. Pri gostih je vseh 9 točk v tem delu dosegel T. Rakovec. Mislili smo sicer, da bodo gostje postavili consko obrambo, da bi manj tekli in tako prišparali kaj kondicije za napad, a tega nismo dočakali. V zadnji četrtini so gostje metali predvsem iz neizdelanih akcij in na hitro. Nekaj so sicer zadeli, a smo jim ves napredek izničili na drugem delu igrišča.
Najboljši strelec – kdo bi si mislil – s 24 točkami Luka Horvat. Vem, da se glede tega ponavljam kot franšiza Hitri in Drzni s slabo igro in lepimi ženskami, ampak nekatere stvari se pač ne spreminjajo 😛Predsednik je po tekmi na veliko govoril, da je v bistvu dobro, da nismo na F4, ker bi potem dobil Luka razne bonuse in klavzule 😀 Matevž 18, Gal 18, Jaka 13 in Niko z 10 točkami so dopolnili seznam dvomestnih strelcev. Kot je rekel Matevž – lepo smo razdelili točke. Kar pa ni čudno, saj smo odigrali res ekipno in smo iskali podajo tudi, ko bi lahko metali. Tretji polčas pa je klasično postregel s kvalitetno debato o košarki, življenju in s picami (hvala, Filip!). Sicer je zbirčni Jaka negodoval na račun gobic na klasiki, tako da je ubogi pubec moral zagristi v margerito. Življenje včasih ni fer.
Naj s ponosom omenim še to, da je bila to že peta klubska zmaga v dnevu, saj smo dopoldan slavili tudi z obema U14 ekipama, selekcija naših najmlajših U10 pa je s turnirja odnesla 2 skalpa. Ker pa košarke ni nikoli dovolj, se je strokovni štab BBČ Maribor odpravil v Lukno podpirat kolege z Branika, ki pa žal niso bili uspešni v naskakovanju uvrstitve v drugo ligo. To je bila naša zadnja domača tekma, zato bom izkoristil to priložnost, da se zahvalim vsem, ki so nas tako ali drugače podpirali: najprej Čirotu, ki prenaša naše bedarije in nam daje strukturo in stabilnost, pa neumornemu predsedniku Filipu, ki se nam Parklom posveča veliko bolj kot bi marsikdo pričakoval. Velika hvala našim fantom iz mlajših kategorij, ki nas hodijo gledat, četudi igra ni vedno kaj fejst atraktivna. Vsem gledalcem in družinam, ki si vzamejo čas za nas. Zapisnikarski mizi, ki je preveč kvalificirana za naš nivo in oddela Sodnikom, ki nas šparajo na tehničnih, ko mi ravno ne šparamo jezika. In na koncu hvala ekipi – soigralcem, s katerimi si delimo telovadnico, garderobo, zmage, poraze … s katerimi smo del velike košarkarsek družine. Hvala in se vidimo v naslednji sezoni.