Derbi?

Poročilo

Lep pozdrav iz druge,

Nekaj dni pred tekmo, smo pri vodstvu obeh ekip prišli do fenomenalne pogruntavščine. Če tekmo prestavimo za dve uri, lahko imamo dve uri več druženja v lokalu »prek ceste« za after basket debate. A bi? Seveda bi. Hvala vodstvu lige in PARKL delegacijam za razumevanje. Ko smo takole rešili najpomembnejšo ali skoraj najpomembnejšo sobotno dilemo, je v katakombah »druge« bil čas za tekmo. Imena ekip so narekovala derbi. Zgodovina med tema ekipama opisuje prave borbe na igrišču. Pestra leta v PARKLu med ekipama, ki sta zadnja leta krojili sam vrh, so malce »on hold« zaradi razmer in neke vrste re-buildinga na obeh straneh. To pa še zdaleč ni dovolj dober razlog za predajo na eni ali drugi strani in z veseljem smo pričakovali sobotni derbi, prvi po skoraj dveh letih. Ob vstopu na igrišče smo domači še vedno premlevali vprašanja o lastnem kadru, formi, prisotnosti in dejanski uigranosti. Ja vem, v 4. kolu smo in vseeno, iščemo se. Pogled na drugo stran je pokazal realno stanje naših nasprotnikov. Manjko nekaterih stalnih članov, poškodbe in še 1 x poškodbe plus upokojen status znane mariborske 3 x 3 legende, so bile očitno bolj znak za skrb pri nasprotni ekipi, kot pri domačih. KK Adecco se je kljub temu zbral v lušnem številu in pripravljeni vzeti skandinavski skalp. Začetek tekme in sama ¼ je pokazala smer, v katero bo šla tekma. Benjamin in Jurij sta bila nerešljiva uganka za goste v štartu in to je bila smer domačih do uspeha. Pa ne samo tale. Na sceno se je vrnil kapetan Stojković, ki je bil z izjemo 2 minut v prvem krogu prvič prisoten v toasterju oz. roasterju, no v postavi domačih v tej sezoni. Izredno motivirana št.9 pri domačih se je izkazal po 4 sekundah igre in z prvo zadeto trojko. Robi je igral nek svoj ameriški ritem in ostali so sledili. Cuker pas do št.3, ki je dokončno sklenil premirje sam s sabo, je bil za čisto petko. Prva četrtina se je tako končala z visoko prednostjo domačih, s petimi zadetimi trojkami in sedmimi različnimi strelci pri domačih. Šok trenutek smo doživeli proti koncu prve četrtine, ko je takoj po vstopu v igro organizator igre domačih staknil poškodbo in zanj se je ta večer končal na urgenci UKCja. Žiga, želimo ti hitro okrevanje in čimprejšnji povratek na igrišča. Domači so igrali v veliko hitrejšem ritmu od gostov, z izdelanimi akcijami in veliko premočjo v skoku. Pri gostih si je Kikl »štelal« šut preko dvignjenih rok in povzročal na srečo edino skrb domačim ta večer. Ob polčasu je bila razlika plus 35 in čas je bil za nekaj sprostitve v igri sami. Domači so izpeljali nekaj uigranih akcij, Jurč je zabijal, Tjaž je bil v kontri, Ico je podajal, Denis se je še vedno dobro razumel sam s sabo, Uršej in Dover sta poskrbela za kak glasen dialog z nasprotnikom, Janič pa je itak tu nekje vedno. Potopili smo 17 trojk in morda postavili celo lasten rekord v zadetih trojkah. Ni kaj, svetloba na drugi štima. Pri domačih smo zarotirali vse, kar se je dalo. Prvega »popeka«lige ni bilo, tak da to ni šlo tokrat, smo pa opazili zanimivo piskanje osebne napake nad igralcem Ritlopom. Fant ima odriv, če še niste vedeli. In tudi nekaj ga je skupaj in naredil je faul v napadu v skoku, kjer je dobesedno z »levo zizo« nabasal v skoku igralca gostov. Spominja me malo na čase Žana Vrečka, ki je v skokih bil tako dominanten, da se mu je piskalo samo še »pol faulov«. Ta je bil zanimiv tudi zato, ker smo se kar veliko o tem pogovarjali po tekmi. Sama tekma je bila namreč izredno fer, prav nič vzkipljiva ali dramatična in je bil čas opazovat določene »druge« stvari. Torej pomen skakanja v napadu igralca, ki s skokom žal v skoku in s skokom premakne obrambnega igralca za kak meter? Bomo o tem drugič 😊. Sodnika sta bila kul in dobra in ja, pravočasna tudi 😊

Čestitke gostom za fer tekmo in itak smo se skupaj odpravili preko ceste na 60 pirov (najmanj). Taki pač smo. Na koncu so nas skandinavci premagali v končni udeležbi ob zapiranju lokala, a nič hudega. Fajn smo se imeli. Vikingom veliko sreče v nadaljnjem tekmovanju, mi pa smo z glavami že pri petkovi tekmi v Rušah.

Posebno poglavje bom zapisal ob koncu poročila. Z nami na tekmi je bil in na nek način »naredil« uradno slovo Tadej Horvat – Tedi. Skupaj smo osvojili vse, kar se je osvojiti dalo in Tedi je bil shrap shooter, za katerega je vsa liga vedela, da ko bo »not«, bo težko. Tedi, hvala za vse, kar smo doživeli na in izven igrišča. Upam, da si kot Parni Valjak, ki je vsaj 4 x napovedal poslovilni koncert in se potem vrnil. Liga te bo pogrešala, mi pa itak! Hvala maestro.

To je bilo to in do naslednje tekme, lep pozdrav iz druge.

Battisti